Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Ob osmih Jonas Sonnenschein: Namesto kolesarske steze cesta

Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.

Studio ob 17.00 Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija − od pridne učenke do konstruktivne članice EU

Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Aktualna tema EU uvedla 15 % davčni minimum za korporacije

V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.

Med štirimi stenami Igor Plohl

Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.

Torkov kviz Peter Baloh, Thriverse: "40-urni delovni teden je ostanek preteklosti"

Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.

Svetovalni servis Nas vreme še lahko preseneti?

V aprilu smo izmerili nove temperaturne rekorde, med drugim smo izmerili najhitrejšo ohladitev, najzgodnejšo trideseterico, pa tudi absolutni aprilski rekord. Če temu dodamo še podatek, da je bil mesec marec globalno najtoplejši mesec, odkar izvajamo meteorološke meritve, se pogovoru o vremenu ne moremo izogniti. Ponedeljkov svetovalni servis zato zastavlja vprašanja, povezana z vremenom, meteorološkimi meritvami, temperaturnimi ekstremi. Bi rekli, da je bilo vreme nekoč bolj stanovitno? Se spominjate, kakšne so bile zime in pomladi pred leti, desetletji? Kako vreme vpliva na vas in ali merite temperature tudi doma?

Klicna koda Stric Skopušnik- simbol nebrzdanega kapitalizma

Belgijcem se letos res obeta super volilno leto, ker bodo na volišča morali oditi kar petkrat. In to dobesedno morali, saj je Belgija ena redkih članic Unije v kateri je udeležba na volitvah obvezna. Tik pred praznikom dela,1.majem, so se dostavljavci hrane podjetja Uber (v glavnem so to kolesarji in motoristi) odločili, da bodo stavkali. Na enem osrednjih bruseljskih trgov so postavili kip - strica Jake Racmana - Skopušnika. Saj veste - to je tisti, ki je super bogat, ampak zelo skopuški. Kip, bržčas ne bi ravno razveselil Skopušnika, če bi bil resnična oseba. Upodobljen je namreč kot, da je prelit s katranom in povaljan v perju. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni.

7. stran Gabor Mate: Navidezna normalnost

Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.

naPOTki »Če potičnica ni pravih mer, bo potička na pol surova«

Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.

KiKs Obiskali smo “Institut Jožefa Štefana in Institut za slovenski jezik Fran Ramovš”

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.

Lokalni junak Jošt Derlink

V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.

Radiosfera Jure Lesar in Krila ptice - Lep dan

Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice

Svetovalni servis Vrtna mlaka

Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko pomagamo, da bo živahnejši in da bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo ter prezračujejo in zakaj v mlako ne naseljujemo rib? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.

Jutranja vremenska fronta Kakšne ekstreme je prinesel muhasti april

Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.

Petek brez pravila Na pot z mestnim redarjem

Delovni dan mestnih redarjev se začne z jutranjim sestankom, ko vodja razdeli delovne naloge in zadolžitve tekočega dne oziroma določi prioritetne naloge za posamezne patrulje. S sogovornikom vodjo izmene na ljubljanskem Mestnem redarstvu Rokom Koširjem smo se med vožnjo po ljubljanskih ulicah osredotočili na mirujoči promet. Na prvi avtomobil, ki je bil parkiran na pločniku, nismo dolgo čakali.

Več

Ob osmih Jonas Sonnenschein: Namesto kolesarske steze cesta

Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.

Jutranja kronika Analitiki ugotavljajo: Evrsko gospodarstvo je aprila raslo, krčenje proizvodnje se upočasnjuje.

Danes bodo znani podatki, ki bodo razkrili sliko evropskega gospodarstva. To je aprila, kot kaže, raslo. Ekonomist Igor Masten ugodne razmere vidi predvsem kot priložnost. Boj z inflacijo pa po njegovem ne pri nas ne v evrskem območju še ni dobljen. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija iz Unije v 20-ih letih članstva dobila več, kot je vplačala. Smo denar porabili pametno? - Pogajanja o premirju v Gazi vse bolj vplivajo tudi na ameriško notranjepolitično dogajanje. - Pred Ukrajino težki meseci, vojaška pomoč priteka prepočasi.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Pravosodna ministrica Katič zaradi nakupa preplačane stavbe na Litijski napovedala vložitev kazenske ovadbe

Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič.

Radijski dnevnik Pravosodna ministrica Katič napovedala vložitev kazenske ovadbe zaradi nakupa preplačane stavbe na Litijski

Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič. Druge teme: - Na razpis za nadgradnjo nove ljubljanske železniške postaje vnovič prispeli precenjeni ponudbi. - Slovenski in italijanski sindikati opozarjajo na problematiko mejnega nadzora. - Pozivi Hamasu k sprejetju izraelskega predloga za prekinitev ognja v Gazi.

Studio ob 17.00 Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

Dogodki in odmevi Preplačana sodna stavba na Litijski potrebuje temeljito prenovo

Stavba na Litijski, ki jo je pravosodno ministrstvo preplačalo za 1,7 milijona evrov, je v katastrofalnem stanju, je povedala ministrica Andreja Katič. Nujna je obsežna obnova v vrednosti več kot pet milijonov evrov in pol, za katero pa nimajo denarja, je dodala. Kot je naštela ministrica, je treba urediti streho in sistem prezračevanja, zamenjati celotno stavbno pohištvo, namestiti ustrezno toplotno izolacijsko fasado, odstraniti vse talne obloge ter potrebno na novo urediti vso instalacijo. Druge teme: - Ameriški zunanji minister Blinken izraelski predlog prekinitve ognja v Gazi označil za velikodušnega. - Prvi mož Nata ob obisku Ukrajine, ki ima težave na fronti, dejal, da sodi v zavezništvo - Opozicija zahteva presojo ustavnosti dveh posvetovalnih referendumov.

Po Sloveniji Graditev nove športne dvorane v Bovcu zamuja skoraj eno leto - bo končana do začetka novega šolskega leta?

Drugi poudarki oddaje: Mariborski vodovod bo od zasebne družbe Aquasystems prevzel upravljanje centralne čistilne naprave v Dogošah; storitev čiščenja naj bi bila cenejša V krajinskem parku Zgornja Idrijca v varstvo narave odslej tudi s profesionalno naravovarstveno nadzornico V novomeški knjižnici Mirana Jarca so pridobili mobilno enoto Knjižnice reči. V Kozjem so 50. obletnico začetka delovanja tamkajšnje brusilnice počastili s panojsko razstavo

Danes do 13:00 Pravosodna ministrica Katič glede afere sodna palača napovedala vložitev kazenske ovadbe.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je zaradi preplačane sodne stavbe na Litijski v Ljubljani napovedala vložitev kazenske ovadbe. Proti komu, bodo po njenih besedah raziskali organi pregona. Stavbe ni mogoče uporabljati, treba jo bo temeljito obnoviti. Po njenih besedah bi obnova stala več kot 5 milijonov evrov in pol. Kot je še dejala Katičeva, pravosodno ministrstvo nima predvidenih sredstev za obnovo, prav tako še nimajo odgovora na vprašanje, za kateri namen bi lahko uporabili objekt. Ostali poudarki oddaje: - Tudi novi ponudbi za nadgradnjo ljubljanske železniške postaje višji od ocen Direkcije za infrastrukturo. - SDS in NSi vložili zahtevo za ustavno presojo in zadržanje dveh referendumov. - V Kairu pričakujejo odgovor Hamasa na izraelski mirovni predlog.

Aktualna tema Naš sistem zaščite sadjarstva pred tveganji caplja za razvitimi

Čeprav so pred nami zelo topli dnevi, bodo posledice letošnje pozebe na kmetijstvu ostale. Veliki temperaturni skoki in mrzla jutra ter s tem povezana tveganja za rastlinsko proizvodnjo spomladi niso več izjema. Pri tem so zlasti na udaru sadjarji. Ti lahko z različnimi agrotehničnimi ukrepi, kot je uporaba pripravkov za krepitev rastlin na osnovi alg oz. aminokislin, delno zmanjšujejo škodo, toda sadjarska panoga bi potrebovala učinkovito zaščito z oroševalno-namakalnimi sistemi, ki bi varovali pridelek ne samo ob večjih pozebah, ampak tudi v sušnih obdobjih. Tudi suše so namreč vedno pogostejša težava kmetijske pridelave. Preboja na tem področju ni zaradi birokratskih ovir na tem področju, opozarja Boštjan Kozole, direktor največjega sadjarskega podjetja Evrosad in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim se je pogovarjala Jernejka Drolec. Kot kaže pa bo na ocene škode po aprilski pozebi treba še počakati.

Aktualna tema EU uvedla 15 % davčni minimum za korporacije

V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.

Več

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Več

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič)

Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič). Tokrat na potovanju od bregov Donave v osrčju Madžarske prek Timoške krajine do Epira. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/25/cserepes-remix-veliki-slalom-drugic/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v prazničnem koncertu iz Portoroža

Tržaški partizanski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Zbor je ustanovil in večino časa vodil zborovodja Oskar Kjuder, danes pa ga vodi zborovodkinja Pia Cah. Pevke in pevci imajo za seboj več kot tisoč koncertov v državah nekdanje Jugoslavije, Sovjetski zvezi, Italiji in Avstriji. Zbor šteje približno šestdeset članov, repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi v različnih jezikih. Poslušajte zbor v koncertu iz Avditorja v Portorožu.

Pesem v žepu Alja Petric: Pejsaži Prekmurja

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer - Ansambel Roka Žlindre repriza

31. marca leta 2016 smo v tretjem živem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov v studiu 13 gostili Ansambel Roka Žlindre. Kako je vse skupaj zvenelo pa izveste, če se nam pridružite tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 82. rojstni dan praznuje Barbra Streisand

82. rojstni dan praznuje ameriška pevka in igralka Barbra Streisand. Rodila se je v New Yorku in po očetovi prezgodnji smrti odraščala z mamo v precejšnji revščini. Prepevanje in igralstvo sta ji že zgodaj ponudili možnost pobega in pri 16 letih se je Barbra odselila od doma in se preživljala s prepevanjem. Ko je bila stara 20 let, je nastopila v gledališki predstavi, ta pa ji je prinesla prvo nominacijo za nagrado gremijev in medijsko prepoznavnost. Kmalu je podpisala tudi pogodbo z glasbeno založbo Columbia in v svoji dolgi karieri posnela več kot 50 albumov, prodala pa jih je v nakladi več kot 150 milijonov; to jo uvršča med najbolje prodajane pevke. Poleg prepevanja je zaigrala v 19 filmih, ki so bili skoraj vsi izredno uspešni, od teh je tri tudi režirala. V svoji zbirki nagrad ima dva oskarja, 10 gremijev, tudi za življenjsko delo, in posebnega gremija za legende, 5 nagrad emmy, 9 zlatih globusov, odlikovana pa je tudi s predsedniško medaljo za svobodo. Pred kratkim je izdala knjigo svojih spominov, ki jih je menda pisala kar 40 let. In imela je kaj napisati. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekaj njenih uspešnic.

41 stopinj vročine Jupiter

Poslušamo skladbe: Dukha Waltz (Jure Pukl/Tadej Tomšič) – solisti Jure Pukl, Blaž Jurjevčič in David Jarh, A Handfoul of Soul (Duško Gojkovič/Jimmy Wood) – poje Mario Biondi, Jupiter (Silvije Glojnarić) – solista Ratko Divjak in Petar Ugrin, ter Grooving Hard (Don Menza) – solista Don Menza in Primož Grašič.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Žetinski godci

Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom

Cserepes Remix: Veliki slalom. Vsaka od objavljenih skladb je samostojen glasbeni spust, glasbeni slalom, niz pazljivo prepletenih terenskih posnetkov, ki jih je Cserepes postavil v svobodno razvejano etnofuzijsko digitalno okolje.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/18/cserepes-remix-veliki-slalom/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Več

Lahko noč, otroci! Krilčica

Deklica, ki si želi, da bi lahko letela kot ptice ... Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Paul Eluard. Prevedel: Aleš Berger. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Dve morski pravljici

V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 4. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Lahko noč, otroci! Jakob in češnja

Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Hudo! Literarni klub OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.

Huda muska Neža Drobnič Bogataj in zasedba Belin

Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.

Kulturomat Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.

Hudo športni Tadej Grega Potočnik trenira aikido

Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.

Radijski ringaraja V prvomajske počitnice s tretješolci iz Šentjerneja

Prvomajske počitnice so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Šolarji jih preživljate na različne načine, za tretješolce iz Osnovne šole Šentjernej je to tudi čas za druženje s prijatelji, obiske sorodnikov in kakšen izlet. Aleksandra, Timijan, Oskar, Tjaž, Blaž, Lana in Brina pa se odlično znajdejo tudi v muhastem aprilu.

Lahko noč, otroci! Čudežni cvet

Mladenič vzgoji cvet sredi kamenja … Pripoveduje: Marjana Klanšek. Vietnamska pravljica. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Več

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Slovencem po svetu Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Naše poti V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.

Sotočja V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Sami naši Kafana kot kulturna dediščina, antologija punk glasbe in svetovno znana kitaristka kosovskih korenin

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj o glasbi pogovarjamo z mednarodno priznano nemško glasbenico kosovskega rodu Ibadet Ramadani ter z Vinkom Barićem, umetnikom iz Splita, ki je v Ljubljani predstavil svojo antologijo punka. Na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu pa po obsežnih raziskavah pričakujejo, da se praksa kafanske označi za del nesnovne kulturne dediščine Srbije. O tem govori Sanja Iguman Glušac.

Več

Ob osmih Jonas Sonnenschein: Namesto kolesarske steze cesta

Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.

Jutranja kronika Analitiki ugotavljajo: Evrsko gospodarstvo je aprila raslo, krčenje proizvodnje se upočasnjuje.

Danes bodo znani podatki, ki bodo razkrili sliko evropskega gospodarstva. To je aprila, kot kaže, raslo. Ekonomist Igor Masten ugodne razmere vidi predvsem kot priložnost. Boj z inflacijo pa po njegovem ne pri nas ne v evrskem območju še ni dobljen. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija iz Unije v 20-ih letih članstva dobila več, kot je vplačala. Smo denar porabili pametno? - Pogajanja o premirju v Gazi vse bolj vplivajo tudi na ameriško notranjepolitično dogajanje. - Pred Ukrajino težki meseci, vojaška pomoč priteka prepočasi.

Torkov kviz Peter Baloh, Thriverse: "40-urni delovni teden je ostanek preteklosti"

Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.

Duhovna misel Berta Golob: Ta čas

Moj sosed, čigar roke in um izvabljajo iz predmetov stvaritve vseh vrst, mi je za stenski okras prinesel panjsko končnico. Ponazarja sedanji čas: črno sonce, modro sajasto nebo, gola pokrajina, človeške kosti. Čebelica Maja – on je rekel Ana, kot je ime njegovi mami – zajema vodo iz kalnega studenca. Iz te puščave se prebija na dan marjetica. Prvi vtis ne vzbuja upanja. Podrobnosti kažejo usmeritev k uničenju vsega živega. Temu pa se upira droben cvet. Spomnil me je na Tagoreja, ki pravi: Sonce je reklo »Kako se imaš, draga moja?« Ni se ozrlo na bahavo sončnico, ampak na cvetico brez imena. Res, kaj zmore sonce! Isti Tagore je zapisal, da ima sonce »luč za vse nebo, svoje temne pege pa zase«. »Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde.« Misel istega Indijca. Daje mi misliti. »Mislim, torej sem – cogito, ergo sum – kdo je že to rekel? Mislec, filozof. Kako se vse prepleta. En preblisk misli izpodriva drugega. V razsodni glavi se vse zbira v jedro, v begavi se razprši na drobce. Pa saj to velja za vse, o čemer se trudimo razmišljati in to razumeti. Na pretek je vsakodnevnih dogodkov in dnevnih poročil. Veliko je slišati o vseh dogodkih dneva, pomagati pa ne moremo. Seveda nas pretresejo, če nismo površni, in se tolažimo, da se bo menda našla pomoč za prizadete. Velja pregovor, da znamo pomagati ob nezgodah in nesrečah. Dokler je to res, smo pravzaprav varni. Prijazno je vedeti, da se že otroci pridružijo gasilcem; svojim sposobnostim primerno. Usposabljanje, rečemo temu. Dobro je biti usposobljen za pomoč pri nesrečah. Že od malega pa za to, da premagujemo sprotne ovire. Ko si kobacač odrgne koleno, še ni treba z njim v ambulanto. »Polovico teh ljudi, ki čakajo zunaj rožnatih lic,« sem rekla zdravniku, »bi spodila domov.« To pravite vi, je odvrnil, jaz tako samo mislim. Ta čas je hud. Virusi. Eden kar s krono, kraljestva pa umirajo počasi. Poročila omenjajo pandemijo, raztegnjeno čez svet. Pred časom smo se bali že epidemije. Pan, pan … ali nas ne spominja na davno šolo in na panslovansko? Prava vznesenost! Največ sveta otrokom sliši Slave … V ozadju pa pandemija in pišmveuška obrazna maska. Ta čas je razsut. Natlačili smo ga s toliko dejavnostmi, da se dušimo v njih. Matej Bor, ki ga ni več med nami, ga je imenoval atomski vek. Šel je popotnik skozi atomski vek. Med drugim se je popotnik odločil razstaviti dušo. Uspelo mu je. Sestaviti nazaj pa ne!

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič)

Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič). Tokrat na potovanju od bregov Donave v osrčju Madžarske prek Timoške krajine do Epira. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/25/cserepes-remix-veliki-slalom-drugic/

Zrcalo dneva Pravosodna ministrica Katič zaradi nakupa preplačane stavbe na Litijski napovedala vložitev kazenske ovadbe

Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič.

Radijska igra Djurdja Flere: Uporne Slovenke

Osrednjo vlogo v radijskem dokumentu iz časa narodnoosvobodilnega boja imajo ženske, slovenske zapornice, ki so sodelovale v boju za nacionalno in človeško osvoboditev. V transportnih vagonih, pred sodišči in tudi v temnicah – pričevanja kažejo, da je bilo vsakodnevno življenje dokumentiranih žensk nepretrgan boj, ki se z današnje časovne distance zdi še bolj nemogoče krut, a hkrati še bolj veličasten. Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jure Culiberg Ženski glasovi: Slavka Glavina, Jerica Mrzel, Katja Levstik, Bara Levstik, Marinka Štern, Neža Simčič, Alenka Vipotnik, Marijana Brecelj, Duša Počkaj Moški glasovi: Jurij Souček, Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1975.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Lahko noč, otroci! Krilčica

Deklica, ki si želi, da bi lahko letela kot ptice ... Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Paul Eluard. Prevedel: Aleš Berger. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.